Raad v svojih delih raziskuje, kako vojne in desetletja družbeno-politične nestabilnosti, kakršne doživlja Bližnji vzhod, povzročajo trajno fizično in psihološko nasilje, ki se odraža v telesih, duševnosti, prostorih, tradicijah in spominih.
Razstava Kratka histerija našega časa predstavlja dela umetnice Maje Bajević, ki pomembno zaznamuje umetniško sceno v regiji že od devetdesetih let prejšnjega stoletja. Njena praksa je tesno povezana s kontekstom vojne v nekdanji skupni državi ter z Bosno in Hercegovino, od koder umetnica izvira.
Razstava je zasnovana kot niz filmskih prizorov, ki se vrtijo okoli teme dela in sledi zgodovinskih vplivov na družbenopolitično okolje v vzhodnoevropskih družbah po padcu berlinskega zidu, je prva obširnejša predstavitev umetniške prakse Mateija Bejenaruja v Sloveniji.
V zgodovini umetnosti so telesa pogosto nosila pomen, ki je presegal njihovo fizično prisotnost. Bila so simboli moči, idealov, discipline, pa tudi orodja ideološkega nagovarjanja. Umetniško delo Bereitschaft je sodoben poseg v to dolgo tradicijo, v katerem se prepletata zgodovina totalitarne estetike in sodobna vizualna kultura družbenih omrežij.
Razstava je nastala na osnovi konstruktivnega dialoga med specifičnimi zbirkami – solidarnostno zbirko Muzeja sodobne umetnosti Skopje ter zbirko Arteast 2000+ in nacionalnimi zbirkami Moderne galerije v Ljubljani. Pozornost namenja delom, narejenim iz naravnih materialov, in delom, ki odražajo zavzemanje umetnikov za naravo.
Letos mineva dvajset let od smrti Igorja Zabela (1958–2005), umetnostnega zgodovinarja, kustosa in vsestranskega intelektualca, ki je s svojim angažmajem bistveno in večplastno zaznamoval umetnostno polje.
Razstava Prevedeno v socializem predstavlja malo znano zgodovino turško govoreče skupnosti v Jugoslaviji, natančneje na Kosovu in v Makedoniji, med letoma 1920 in 1980.
Postavitev predstavlja nadaljevanje sodelovanja MSU Skopje in Moderne galerije Ljubljana, vzpostavljenega s skupno razstavo Tkanje svetov: zbirke v dialogu.
