Delo Dominika Štibernika meri na ontološko nestabilnost, ki je v jedru izkušnje, imenovane umetnost. Umetnik v galerijskem prostoru, čigar protokole temeljito obvladuje, zajame neki temeljni manko umetniškega objekta na njegovem pričakovanem kraju ali v njegovi pričakovani pojavnosti.
Letos mineva dvajset let od smrti Igorja Zabela (1958–2005), umetnostnega zgodovinarja, kustosa in vsestranskega intelektualca, ki je s svojim angažmajem bistveno in večplastno zaznamoval umetnostno polje.
Razstava Kratka histerija našega časa predstavlja dela umetnice Maje Bajević, ki pomembno zaznamuje umetniško sceno v regiji že od devetdesetih let prejšnjega stoletja. Njena praksa je tesno povezana s kontekstom vojne v nekdanji skupni državi ter z Bosno in Hercegovino, od koder umetnica izvira.
Razstava je zasnovana kot niz filmskih prizorov, ki se vrtijo okoli teme dela in sledi zgodovinskih vplivov na družbenopolitično okolje v vzhodnoevropskih družbah po padcu berlinskega zidu, je prva obširnejša predstavitev umetniške prakse Mateija Bejenaruja v Sloveniji.
Grafični bienale Ljubljana je ena najstarejših mednarodnih bienalskih prireditev na svetu, saj letos praznuje sedemdeset let. Prireditev je ustanovil nekdanji direktor Moderne galerije Zoran Kržišnik – prireditev je slovensko likovno umetnost postavila v mednarodni okvir ter do...
Razstava Sama Duranta Spomeniki, načrti in utopije nadaljuje zastavljeno smer njegovega dolgoletnega dela Proposals for Monuments (Predlogi za spomenike) in predstavlja najnovejši projekt v seriji, ki obravnava postkolonialno obdobje, gibanje neuvrščenih, življenja in smrti spomenikov ter presečišče med kulturno produkcijo in bojem za neodvisnost.
Razstava je nastala na osnovi konstruktivnega dialoga med specifičnimi zbirkami – solidarnostno zbirko Muzeja sodobne umetnosti Skopje ter zbirko Arteast 2000+ in nacionalnimi zbirkami Moderne galerije v Ljubljani. Pozornost namenja delom, narejenim iz naravnih materialov, in delom, ki odražajo zavzemanje umetnikov za naravo.
Razstava Prevedeno v socializem predstavlja malo znano zgodovino turško govoreče skupnosti v Jugoslaviji, natančneje na Kosovu in v Makedoniji, med letoma 1920 in 1980.
